Stres v poletnem času

Poletje mnogim pomeni brezskrben del leta, ko se ne oziramo na uro, ki nam sicer navadno narekuje potek dneva. Veliko stresorjev namreč izvira tudi iz dela, ki ga je v času dopustov običajno manj. Toda zavedati se moramo še drugih potencialnih nevarnosti. Stresorji, ki izhajajo iz medosebnih odnosov, v poletnem času pridejo še bolj na plano, saj imamo v času dopustov več časa za druženje, dnevi so daljši in nam dopuščajo več časa za aktivnosti na prostem, potem je še tu skrb za izgled in linijo, preden bo čas za kopalke in še bi lahko naštevali. Po nekaterih študijah je namreč ravno poletje čas, ko je raven kortizola v človeškem telesu največja. Poglejmo, zakaj je temu tako.

 

STRES

Stres je odziv telesa na stresorje. Ta odziv je lahko pozitiven ali negativen stres. Stres je pozitiven dejavnik v našem življenju, kadar aktivira mehanizem prilagoditve, krepitve in rasti (npr. novosti ali izzivi, ki se pojavljajo pri delu, v katerim uživamo). Ljudje potrebujemo določeno mero stresa, vendar ga moramo znati nadzorovati, kajti čezmeren stres je za nas škodljiv.

Ko je telo pod stresom, se prebudijo nadledvične žleze, ki proizvajajo adrenalin in kortizol (stresni hormon), katerega nivo v telesu se zviša. Kratkoročno je stres dober, saj lahko hitro rešimo določeno nalogo, s katero se spopadamo. Kadar pa je stresa preveč in je kortizol nenehno povišan, se pojavijo težave. Zvečer se ne moremo umiriti, ustavi se presnova, porabljamo manj kalorij, pojavi se povišan krvni sladkor, stres pa ne poveča zgolj možnosti za diabetes in kardiovaskularne bolezni, ampak povzroča tudi hormonska neravnovesja. Najpogostejše oblike stresa so čustveni stres, fizični stres, stres kot posledica okužbe, zastrupitve, vnetja, kroničnih bolezni in intenzivnega fizičnega napora.

V poletnem času je naša stresna odpornost običajno bistveno manjša, ker je adrenalin, ki nam zagotavlja hitro obrambno sposobnost, ravno zaradi manjših obremenitev tudi »na dopustu«.

VPLIV VROČINE

Telo je poleti dodatno obremenjeno zaradi povečane toplotne obremenitve, kar se pri nekaterih kaže v obliki slabega počutja, povečanega notranjega nemira, razdražljivosti, motenj v spanju in hitrejšo utrujenostjo. Pojavljajo se lahko tudi zmanjšana delovna storilnost in težave z zbranostjo.

INTENZIVNEJŠA TELESNA VADBA

Pred poletjem nas večina postane telesno bolj dejavnih, saj so dnevi daljši in imamo zato več časa, pa tudi vreme je lepše in tako kar kliče po pohodih, kolesarskih izletih in drugih dejavnostih. Za mnoge pa je to tudi čas hujšanja s povečano telesno vadbo.

Vadba brez dvoma pozitivno učinkuje na naše telo. Raziskave celo kažejo, da redna telesna vadba znižuje raven stresa. Previdni pa moramo biti, ko povečamo inteziteto in pogostost treningov, saj takrat tudi od našega telesa zahtevamo več in ima to lahko daljnosežne posledice na naše zdravje. Telesni napor za telo namreč predstavlja dodaten stres, ob tem pa nehote spregledamo količino stresa, ki smo mu že izpostavljeni na drugih življenjskih področjih (v službi, med študijem, v privatnem življenju, materinstvo itd.) in tako precenimo regeneracijsko sposobnost telesa. Stres kot stranski produkt fizične aktivnosti ni nujno slab, saj nam omogoča adaptacijo na stimulus aktivnosti in nas dela odpornejše na druge stresorje, previdni moramo biti le, da ne pretiravamo.

Če z vadbo pretiravamo, se v telesu tako kronično poviša koncentracija stresnih hormonov (kortizol) in vnetnih mediatorjev. S tem se ruši hormonsko ravnovesje, zavirana je regeneracija organizma in presnovne poti so spremenjene. Telo se v skrajnem stanju ni zmožno vrniti v stanje ravnovesja. Najslabše je torej, če smo ves dan pod stresom in si nato izberemo še intenzivno vadbo, ki telo dodatno podvrže stresu in povišanju ravni kortizola.

Vsi se strinjamo, da je šport zdrav, vendar ga moramo prakticirati v razumnih količinah in tudi v razumnem času.

Študije so namreč pokazale, da kaže kortizol izrazito dnevno gibanje z najvišjimi vrednostmi zjutraj, ki začnejo tekom dneva padati, okrog polnoči pa dosežejo najnižjo raven. Prav iz tega vidika mnogi odsvetujejo intenzivnejše vadbe v večernem času, da se izognemo povišanju kortizola in posledično nespečnosti.

SPANJE

Da ohranjamo telo zdravo in v formi, potrebujemo poleg fizične aktivnosti tudi fizični počitek. Če tega ni, bo naše ravnovesje zelo verjetno porušeno.

Visoka vrednost kortizola v večernem času (kot posledica intenzivnejših vadb ali drugih stresorjev) je lahko razlog, da prihaja do nespečnosti, saj se zaradi tega ne tvori dovolj melatonina, ki je med drugim odgovoren za dober spanec. Melatonin je naš najmočnejši antioksidant, ki se proizvaja ponoči, ko spimo.

Obenem se takrat proizvaja tudi rastni hormon, ki nam pomaga pri obnovi telesnih tkiv, pomlajevanju (saj se pod njegovim vplivom povečuje število celic in tudi njihov volumen), krepitvi mišic in razgradnji maščob.

Na spanje v tem času v letu pa vplivajo tudi daljši dnevi. Zaradi tega se spremeni razmerje v tvorbi seratonina in melatonina. Spremeni pa se tudi naš potek dneva in telo se mora adaptirati na daljši dan in že omenjenih več aktivnosti.

Potrebe po spancu se med posamezniki razlikujejo, nekje v povprečju pa je priporočljivo, da prespimo med 7 in 8 ur na noč.

 

KAKO SI LAHKO POMAGAM?

V kolikor stresorji ne izginejo, se telo vse bolj izčrpava, lahko tudi do skrajne točke izgorelosti, ko posamezniku zmanjkuje časa za počitek in z njim regeneracijo. Zato je poleg spanja in rednega gibanja za regulacijo hormonskih ravnovesij ključno nadzorovanje stresa.

Med tehnike sproščanja telesa spadajo tudi dihalne vaje, kjer denimo dihanje s prepono aktivira parasimpatični živčni sistem, ki nas vrne v stanje počitka in sproščenosti.

Meditacija, joga, glasba, karkoli nam pomaga pomiriti misli, je odlična izbira. Vzpostavi rutino, ki ti bo pomagala do večje funkcionalnosti in zmanjšala stres.

Veliko vlogo ima brez dvoma tudi raznovrstna in uravnotežena zdrava prehrana. Oreščki, žita, sadje in zelenjava so odlični viri antioksidantov, ki zmanjšajo oksidativni stres zaradi visokih ravni kortizola. Paziti je treba, da telo dobi dovolj esencialnih hranil in energije.

Obstaja tudi več mikrohranil, ki zmanjšujejo izgorelost nadledvične žleze. Denimo vitamin C, ki deluje proti izčrpanju nadledvične žleze, vitamini B, ki blagodejno vplivajo na živčni sistem in selen, ki ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Med zelišči, ki blagodejno vplivajo na nadledvično žlezo pa poznamo ginseng, ašvagando, sladki koren in rožni koren, ki so vsa premišljeno vsebovana v napredni formulaciji HORMONES Restoring Inner Balance, ki ti pomaga na poti do ponovne vzpostavitve hormonskega ravnovesja in povečanja psihofizične učinkovitosti.